Med najbolj izpostavljene dele avtomobila zagotovo spadajo odbijači – zlasti sprednji, kot sem večkrat žal ugotovila že tudi sama.
Pri nas doma imamo mlado voznico, ki sicer ima že leto in pol šoferskih izkušenj, vendar to očitno ni dovolj, da nebi vsake toliko prišlo do manjše poškodbe vozila. Moram priznati, da si pravzaprav oddahnem vsakič, ko ugotovim, da je prišlo zgolj do nekaj prask na avtu, ne pa tudi do njene poškodbe.
Hči večinoma vozi moj avto, ki je drugi avto pri hiši in nima velike vrednosti, saj je manjši in star že šest let. Kljub temu pa je vsako popravilo kar drago, avto pa nima kasko zavarovanja (če bi ga imel, bi ga že zdavnaj tudi povsem izkoristili, zaradi odbitne franšize pa z njim dejansko tudi ne bi profitirali). Doslej je hči pridelala nekaj manjših prask na boku avtomobila, ki smo jih dali seveda profesionalno popraviti (da ne bi prihajalo do rjavenja,), poleg tega pa so bili nekajkrat na udaru že tudi odbijači. A ti so na srečo izdelani iz plastike, zato sva se z možem odločila, da s popravilom počakava – vsaj toliko, da hči pridobi dovolj sposobnosti, da ne bo povzročala novih poškodb. Dokler mimogrede pri vzvratni vožnji spregleda kak količek ali pri obračanju s prednjim odbijačem podrgne ob zid, namreč popravilo zagotovo ne bi bilo smiselno.
Mož, ki ga hčerini »podvigi« vedno spravijo v precej slabo voljo in pravi, daje motorično tako nespretna, da dejansko ne ve, kdo ji je dal vozniško dovoljenje, je sedaj, ko do novih nezgodic ni prišlo že več kot pole leta, končno pristal, da se odbijači na mojem avtu popravijo. Poklicala sva k mehaniku in želela naročiti nove, pa naju je ta takoj povprašal, kakšne so poškodbe – so res tako resne, da je potrebna menjava, ali bi lahko poskrbel zgolj za popravilo?
Res je sicer, da so odbijači mojega avtomobila v barvi karosije in da je avto metalik barve, a zagotovil nama je, da lahko dobro ličenje in barvanje opravi tudi s tem. Stalo pa naju bo seveda precej manj kot naročilo novih. No, pravzaprav bi naju lahko še manj, kajti hči, ki ob študiju tudi dela, je ponudila, da bo za strošek popravila v večji meri poskrbela sama. Vendar pa se nama ta njena gesta niti ni zdela potreba. Naj raje skrbi za študij in ima denar zase – lepo, da je ponudila, a če sva ji kot starša omogočila vožnjo avtomobila, bova poskrbela tudi za posledice te (nespretne) vožnje.
